KUD BELI CVET BERIČEVO


Vtisi z Nizozemske 2006

SLOVENSKA PESEM NA NIZOZEMSKEM (klikni za slike)

Že kakšni dve leti nazaj nas je Franci Ravnikar, predsednik Društva Beli cvet Beričevo, presenetil z idejo, da bi se s petjem narodnih pesmi predstavili tudi na tujih odrih. Ideja je bila najbolj všeč Vokalni skupini Šepet, ki je zadnje pol leta intenzivno vadila pod taktirko Barbare Jurič. Ob tej priložnosti se Šepet še enkrat zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri uresničitvi njihovega cilja: Vode d.o.o., Vidic M. M. d.o.o., Janez Mesec s.p.; lesna dejavnost, Lekarna Pogačnik, Banka Koper, Zavarovalnica Triglav, Nova Ljubljanska Banka, Slaščičarna Lenček in Mercator EMBA. Prav tako si je vokalna skupina, s pomočjo Občine Dol pri Ljubljani in župana Primoža Zupančiča, kupila tudi novo garderobo. Ko je bila turneja 100 % potrjena, je bilo do odhoda potrebno storiti še marsikaj: kupiti obleke, zbrati predstavitveno gradivo (za predstavitev Slovenije ga je prispevala Slovenska turistična organizacija, za občino smo ga zbrali sami), vaditi, vaditi in vaditi.

Pozdrav s slovensko zastavo

Dan D za nas je bil 26. marec. Vsi, ki smo si želeli doživeti to enkratno izkušnjo, smo se zbrali pri cerkvi v Beričevem, od koder smo se odpravili na dolgo 17 urno vožnjo, ki je ob neprekinjenem klepetu hitro minila. Malo od nizozemske meje nas je s slovensko zastavo pozdravil naš gostitelj, predsednik Društva prijateljev Slovenije – Lipa, Fred Wolsnik s soprogo. Po pozdravu nas je Fred, ki zelo dobro govori slovensko, odpeljal do kampa De Betteld v Zelhmu, kjer nam je bil njegov vodja Gerhard na voljo 24 ur na dan. Tam smo pustili vso svojo prtljago in si šli pogledat tipičen nizozemski mlin – pogumnejši so se celo podali na sam vrh. Otroci so se medtem zabavali v parku, kjer so strašile čarovnice.

»Vodni« dan in otvoritveni koncert

Naslednji dan smo preživeli ob vodi. Ogledali smo si v vodni zabaviščni park Dolfinarium. Tu smo spoznali mrože, tjulenje in druge morske živali ter si ogledali enkratno predstavo z delfini. Šepet je s seboj na turnejo povabil tudi citrarko Urško Zavrl iz Vinj, ki je ravno v tem času praznovala svoj rojstni dan. Z možem sta zaplesala kar na avtobusu. Zvečer je imel Šepet kratko vajo na zahtevo tonskega mojstra Emiela, ki je skrbel za ozvočenje.

V petkovem jutru smo se »nepevci« odpravili v Doetinchem, kjer se je gnetlo ljudi, saj Nizozemci 29. aprila praznujejo priljubljen kraljičin dan. Na mestnih ulicah je bilo vse polno stojnic z razno otroško kramo. Čeprav je sem in tja padlo nekaj kapelj dežja, prodajalcev in nakupovalcev, obvezno oblečenih v oranžno bravo, to sploh ni zmotilo. Šepet je medtem pridno vadil, saj so imeli zvečer svoj prvi koncert. Zapeli so 14 slovenskih pesmi, s katerimi so opisali Slovenijo. Koncert so zaključili z »beriško noto«, saj so zapeli Prešernovo pesem Luna sije, ki jo je uglasbil Jurij Fleišman. V veznem tekstu, ki ga je v angleščini prebrala Katjuša Kreft, so bile omenjene vse slovenske pokrajine in njihove značilnosti. Slovenijo in občino so predstavili tudi s slikami, ki so se prikazovale v ozadju. Urška se je med prvim in drugim delom koncerta še sama predstavila s citrami v tipični domači narodni noši. Bila je atrakcija večera in marsikdo se je z njo postavil pred fotografski objektiv. Občinstvo je bilo po koncertu navdušeno, Šepet pa vesel, da se lahko predstavi tudi v tuji državi. Povabili so nas, naj se naslednje leto spet oglasimo. Tudi predstavitev Slovenije in občine je bila zelo uspešna, saj so se nekateri zanimali za obisk naše države. Na koncertu je bilo več ljudi slovenskih korenin, ki sedaj živijo in delajo na Nizozemskem. Še posebno je bil Šepetovega koncerta vesel Edi Bevk, ki se je na koncert pripeljal več kot 100 km daleč. Njegova starša sta bila Slovenca, sam pa poje v slovenskem pevskem zboru na Nizozemskem. Na koncu si je želel zapeti z zborom in Šepet mu je z veseljem ustregel. Skupaj so zapeli dobro znano slovensko pesem Pevcu. Druženje se je nato preselilo v kamp in se ob petju, igranju kart in drugih tradicionalnih nizozemskih iger nadaljevalo do poznih jutranjih ur.

Šepeta tudi dež ni ustavil

Čeprav smo nekateri odšli spat šele v soboto, nismo imeli težav z vstajanjem, saj je na nas je čakal Narodni park in vožnja s tipičnimi nizozemskimi kolesi. Najbolj vztrajne tudi rahel dež ni ustavil. Ste se že poizkusili peljati z dvosedežnim kolesom? Ni lahko! Zvečer je Šepet nastopil pri maši. Bila je zelo obiskana, zato se lahko pohvalijo, da so prepevali pred največjim občinstvom do sedaj – poslušalo jih je namreč več kot 700 poslušalcev! Tonski mojster Emiel je poskrbel za presenečenje: vse pesmi je posnel na zgoščenko in jim jo podaril v spomin na koncert. Mladi smo imeli ta večer še nekaj energije, zato smo se podali raziskovat mesto in se prav fino zabavali.

PRVOMAJSKO JUTRO IN ODHOD DOMOV

Na prvomajsko jutro nas je Franci zbudil s svojo lastno budnico. Mislim, da mu nihče ni bil pretirano hvaležen zanjo. Skobacali smo se iz postelj in počasi pospravili za seboj. Sledilo je skupinsko slikanje, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do oaze kaktusov. Ker nas je bilo toliko, je vsak dobil tudi enega za domov.

Sledila je vožnja domov, ki je bila bolj naporna od začetne. Poznalo se je, da smo bili kar pošteno utrujeni. Glavna atrakcija vožnje nazaj v Slovenijo je bil seveda Münchenski stadion (na poti na Nizozemsko smo ga namreč vsi prespali), na katerem se bo julija odvilo kar nekaj zanimivih nogometnih tekem. V svojih vrstah smo imeli skupino nogometnih navdušencev, ki so ga poslikali iz vseh zornih kotov. Domov smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah: žalostni, ker se je turneja tako hitro zaključila, a veseli, da smo si nabrali toliko lepih spominov. Vsi pa z veliko željo, da se na Nizozemsko, med prijatelje Slovenije, še vrnemo! Sami nadaljujemo z delom in zabavo še naprej. Slednja bo ravno to nedeljo, ko se dobimo na »ponizozemski« zabavi.

Anita Marenk

Občinske novice junij 2006