KUD LIPOVCI


Mediji o pesniški zbirki Rosenje
PredogledIme 

Pomurje literarno bogatejše
Predstavitev štirih knjig
Avtor prispevka: Karlo Vratarič | Sobota, 04.marec 2006, 15:10, http://www.sobotainfo.com (izsek iz prispevka).

V galeriji PAC-a v Murski Soboti je bila včeraj predstavitev štirih knjig, ki so izšle v sklopu Edicije revij Separatio – Prebežniki, Kak san vido svejt spod stola, Rosenje in Substitucije. V galeriji PAC-a v Murski Soboti je bil včerajšnji večer literarno zelo bogat, saj so bila predstavljena kar štiri literarna dela. Vse so izšle v sklopu Edicije revij Separatio, avtorji pa so kar številčni publiki prebrali delček svoje ustvarjalnosti ter predstavili svoje knjige. Poglej slikoRosenje
Za Franca Cigana - Cakija je ta pesniška zbirka prvenec, pa čeprav je najstarejša pesem stara že približno 25 let. Večino objavljenih pesmi je namreč avtor ustvaril v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, le peščica pa jih je novih. Knjiga je na nek način posebnost, saj je hkrati tudi monografija pokojnega slikarja Izidorja Horvata - Izaka, ki je bil prav tako kot avtor knjige iz Lipovcev. Knjiga vsebuje 44 pesmi in 44 reprodukcij Izakovih slik, kar ponazarja 44 let Izakovega življenja.

9. Datum: 09.03.2006 avtor: Vestnik,
vir: tema:kultura,
Mlinarič, Roš, Cigan, Tirš
Minuli petek zvečer so v prostorih Kluba PAC v Murski Soboti predstavili štiri nove knjižne izdaje iz zbirke Edicije revije Separatio 2005. Pravzaprav bi morali predstaviti tudi peto, to je ...

Datum: Torek, 7. Marec 2006 - Stran: PREKMURJE, PRLEKIJA
Avtor članka: Nataša Gider

 

V Klubu PAC predstavili štiri knjige domačih avtorjev: Mlinariča, Roša, Cigana in Tirševe
Je to zadnji letnik Edicij revije Separatio?
Za ta nizkoproračunski projekt, ki je vrsto let omogočal izhajanje sveže domače literature, je denarja vse manj - Že doslej bilo veliko odvisno od zagnanosti in prostovoljnega dela sodelujočih - Lani so v Edicijah izšle tri pesniške zbirke, od tega dva prvenca, in zbirka kratke proze


Foto: Nataša Gider
Na predstavitvi v klubu PAC v Murski Soboti (z leve) Mojca Tirš, Franc Cigan Caki, Robert Titan Felix, Tine Mlinarič in Milivoj Roš.

Štiri knjižne izdaje so ugledale luč sveta v sklopu knjižne zbirke Edicije revije Separatio v lanskem letu. Tri izmed njih je urednik te zbirke Robert Titan Felix z avtorji Francem Ciganom Cakijem, Tinetom Mlinaričem in Milivojem Rošem predstavil v petek v klubu PAC v Murski Soboti ter poleg tega še zbirko kratke proze Mojce Tirš Substitucija, ki je tik pred izidom (v pripravi je poleg tega še nova pesniška zbirka Lučke Zorko). Manjkala je edino Brina Krašovec, ki je v Edicijah lani (v sodelovanju z občino Žalec) izdala svoj pesniški prvenec Mavrico.

Poleg Krašovčeve je svoj pesniški prvenec v Edicijah lani izdal še Cigan. Njegova zbirka pesmi Rosenje ima še eno posebnost, opremljena je namreč s slikami pokojnega slikarja samouka Izidorja Horvata Izaka. Knjiga pomeni prvo resnejšo predstavitev njegovega slikarstva, nekakšen nadomestek za monografijo, ki je ta slikar (še) nima. O Izakovem slikarstvu, specifičnem, drugačnem, polnem simbolike, je Titan izrazil prepričanje, da čas, ko bo prepoznana njegova prava vrednost, šele prihaja. V Rosenju so objavljene fotografije 44 Izakovih slik k 44 Ciganovim pesmim. "Za 44 let Izakovega življenja," je dejal Cigan. Čeprav gre za njegovo prvo pesniško zbirko, pa večina pesmi ni novih. "V glavnem so nastale v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, le peščica jih je novejših," tako Cigan. Pesmi so razvrščene v štiri cikle, poimenovane po letnih časih. Kot soizdajatelja sta pri knjigi sodelovala KUD Lipovci in društvo Aquila Lipovci.

Pesniška zbirka Tineta Mlinariča nosi naslov Prebežniki. Njegove pesmi zorijo manj časa od Ciganovih, saj gre že za njegovo tretjo samostojno zbirko, od tega drugo pri Edicijah. "Seveda tudi moje pesmi zorijo, vendar krajši čas. Sproti jih želim dati na svetlo," je dejal Mlinarič. Tudi za pesmi v tej zbirki je značilna njegova mitološko-magično-mistična konotacija. "Pesniška govorica Tineta Mlinariča je zaradi svoje večplastnosti, sugestivnosti in nagovorne moči prav gotovo tista pesniška govorica, ki si zasluži vso pozornost," tako Titan.

Lani od občine le še 50 tisočakov (208 €)

V Edicijah letnik 2005 je (v sozaložništvu z mariborsko založbo Litera) svoje mesto našla tudi "dvojezična" zbirka kratke proze v slovenščini in porabskem narečju Kako sem videl svet izpod mize/ Kak san vido svejt spod stola avtorja Milivoja Roša, ki je s Porabjem ustvarjalno povezan že dobrih petnajst let, in to kot avtor in režiser lutkovnih in gledaliških predstav, s kratkimi literarnimi prispevki pa kot sodelavec časopisa Porabje. V knjigi Kako sem videl svet izpod mize gre za izbor in prevod zgodb, polnih humorja, namenjenih zlasti mladim bralcem, ki so bile pred leti objavljene v ciklu z istim naslovom v Porabju. Posebej je bilo sto knjig opremljenih še z zgoščenko, na kateri je del zgodb prebranih. V kratkem pa bodo po njih snemali tudi nadaljevanko za TV Slovenija - snemalo se sicer ne bo v Porabju, razen nekaj malega, bo pa imela porabski pečat, je dejal Roš.

Mojca Tirš, ki trenutno živi in študira na Poljskem, je za svojo zbirko kratke proze Substitucija pripravila 16 kratkih zgodb. Približno polovica jih je nastala v času njenega bivanja na Poljskem, vendar so tudi to še vedno "slovenske" zgodbe, je zatrdila. Glavne osebe njenih zgodb so ženske in sama je prepričana, da obstaja tako imenovana "ženska" pisava.

Temno senco na petkovo predstavitev je vrgla urednikova napoved, da gre verjetno za zadnji letnik Edicij revije Separatio. Na lanskem razpisu je namreč mestna občina Murska Sobota zanje namenila le še 50 tisoč tolarjev (208 €), s tako majhnim zneskom pa je težko kaj začeti, čeprav brez veliko prostovoljnega dela in pomoči sponzorjev tudi doslej ni šlo. Razvila se je razprava, v kateri je bilo med drugim poudarjeno dejstvo, da mesto oziroma občina nima izdelane strategije kulturne politike in da občina z omenjenim zneskom pač kaže svoj odnos do tega področja. Soboti se začenja dogajati, da izgublja tisti presežek, ki jo je delal regijsko metropolo, je bilo slišati.

Niso se uspeli prebiti med subvencionirani tisk

Edicije revije Separatio so se razvile iz revije za kulturo Separatio, ki je bila ustanovljena na začetku devetdesetih let preteklega stoletja. "Obseg razpoložljivih sredstev in neodzivnost ministrstva za kulturo, ker se nikakor nismo uspeli prebiti med subvencionirani tisk, so revijo obsodile na zborniški način izhajanja z eno, kvečjemu dvema številkama letno, kar ni imelo več pravega smisla, razen tega pa smo ugotovili, da je odzivnost pomurskih občin in gospodarstva veliko boljša na podlagi konkretnih imen avtorjev, zato smo se preoblikovali v knjižno zbirko," je o tem kako so nastale Edicije, povedal urednik te zbirke Titan. Edicije revije Separatio so tako namenjene specifičnim knjižnim projektom, ki v spremenjenih tržnih razmerah in ob skromnem interesu države za književno življenje v pomurskem prostoru vseeno omogočajo izhajanje sveže domače literature, ki izven nizkoproračunskih projektov morda sploh ne bi mogla iziti.

Pravno-formalno so organizirani kot Literarno kulturno umetniško društvo Edicije Separatio, ki pripravlja knjižno zbirko za Zvezo kulturnih društev Murska Sobota kot založnika. "Edicije revije Separatio so nizkoproračunski založniški projekt, pri katerem so stroški reducirani na minimum in v glavnem predstavljajo samo gole stroške izdelave in promocije knjige, včasih pa še to ne in kar sami primaknemo, tako da je naš projekt odvisen izključno od volunterizma sodelujočih. Nekoliko se nam to pozna predvsem pri promociji, ki je seveda ne moremo izvajati v tolikšni meri, kot bi jo lahko ali celo morali," pravi Titan. Po drugi strani pa je odzivnost glede na to presenetljivo visoka: "Večina naših knjig je dobila pozitivne ocene v osrednjih slovenskih časnikih, z literarnimi nastopi pa smo tudi prečesali velik del države. Navsezadnje smo se povzpeli že do 25. izdaje, kar je vsekakor uspeh."

Domet književnega prostora večji od možnosti

Stroške so ponavadi pokrivali v sodelovanju z gospodarstvom in občinami, med slednjimi so nekatere manjše pomurske občine pokazale presenetljivo veliko razumevanja. "Tak način delovanja pa je kljub vsemu dvorezen meč, saj so posamezne izdaje večkrat bolj odvisne od zunanjih dejavnikov kot pa od notranje-estetskih," poudarja Titan. "Predvsem lanski razrez sredstev za založništvo soboške občine je zaradi naključnosti in neuravnoteženosti finančne in umetniške "teže" izdaj v prostor vnesel ogromno negativne energije, ki ne koristi nikomur, po drugi strani pa je vendarle pokazal težišče problematike. Domet književnega prostora je preprosto večji od možnosti. Z državne ravni ni (zadostnega) odziva, na lokalni ravni pa je premalo notranjega konsenza na sami založniško-literarni sceni kot tudi ne komunikacije med oblastjo in kulturniki," pojasnjuje Titan.

Po razsulu Pomurske založbe nihče ne more prostora pokriti v potrebni meri, zato je književno življenje odvisno od podobnih volunterizmov kot so Edicije. "Že poskus sistemskega reševanja problematike bi vnesel nekaj reda in zadovoljstva, čeprav je to težko izvedljivo. Programsko financiranje projektov z državne strani je vse bolj oteževano še tam, kjer ga imajo, sistematično reševanje pri nas pa bi zahtevalo vključitev celotnega pomurskega prostora, kar pa se mi, glede na dogajanje ob gradnji soboške knjižnice, ne zdi mogoče," tako Titan.

Izbriši sliko
 
Poglej sliko Članek iz Zasavca, januar 2006
Izbriši sliko
 Zasavc, 26. januar 2006

SVEŽA ROSA S PREKMURSKIH RAVNIC V ZAGORJU

Nadaljuje se kulturno sodelovanje med Prekmurjem in Zasavjem. Med izlaško likovno kolonijo in Likovno kolonijo Izak Lipovci so se spletle vezi. V petek 20. januarja so se odrazile v odprtju razstave 25 stvaritev 11 avtoric in avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske v avli Delavskega doma Zagorje. Slike so nastale v lanski lipovski likovni koloniji in bodo na ogled do 20. februarja. Ob odprtju razstave je bil predstavljen pesniški prvenec Franca Cigana Cakija z naslovom Rosenje. V knjigi je 44 pesmi, ki se navezujejo na 44 izbranih slik ustanovitelja lipovske likovne kolonije Izidorja Horvata Izaka, ki je leta 2002 umrl star 44 let. Od tedaj nosi tamkajšnja likovna kolonija njegovo ime.

Caki pravi, da je ideja za knjigo z rdečo nitjo letnih časov nastala pred poldrugim letom. "Posvečena je pokojnemu Izaku. To je nekakšna njegova biografija, zato je tudi on soavtor knjige, v kateri so štirje sklopi po 11 pesmi, vsak sklop se navezuje na en letni čas. S Petrom Vernikom sva razmeščala Izakove slike k pesmim in ugotovila, da ima v slikah precej simetrije, tako kot je simetrija znotraj števil 44 in 11. Simetrija zato igra zelo veliko vlogo v tej zbirki." Takšen naslov nosi zato, ker se vse začne iz vode. Prvi sklop predstavlja pomlad, ker pomlad pomeni rojstvo, zadnji pa je namenjen zimi, ki simbolizira odhod v onostranstvo, kamor je "že vstopil prijatelj Izak, zapustil pa nam je veliko dediščino".

Poglej sliko 

Caki in Rudi Medved, direktor delavskega doma Zagorje, v ozadju so slike Likovne kolonije Izak Lipovci.                                

V Zagorju, 20. 1. 2006  

(več: klik na tekst)

Ob pomoči številnih sponzorjev je pesniško zbirko Rosenje založila Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Lipovci in društvom Aquila. Knjige ni v prosti prodaji, ampak je namenjena zlasti promociji društva Aquila, ki organizira lipovsko likovno kolonijo, ter krajevne skupnosti Lipovci in občine Beltinci. Kdor si jo želi prebrati in ogledati, jo lahko dobi v večjih knjižnicah.

Caki piše pesmi že 25 let. "Očitno je nastopil čas, da gredo med ljudi. Konec koncev smo na svetu zato, da za sabo pustimo neke sledove, dediščino, ki jo bodo naši zanamci morda kdaj potrebovali." Njegove pesmi so bile predlani prvič objavljene v lokalnem biltenu desetih avtorjev, nato so jih začeli prebirati na raznih občinskih prireditvah. To ga je ob podpori domačih spodbudilo k prvi samostojni pesniški zbirki. "Pisanje pesmi zahteva dosti časa, odrekanja in tudi neprespanih noči, ker ponavadi pišem ponoči, ko je mir. Moj verz je svoboden, včasih imam rad tudi rime." V njegovi pesniški zakladnici je najti celo sonetni venec, ki pa še čaka na objavo.

Lepo obiskano prireditev so popestrili nadebudni mladi glasbeniki iz Beltinec, najbolj posrečeno imenovani "mala" Beltinska banda. Duha Prekmurja pa so dogodku vdihnile tudi njihove tradicionalne jedi, ki jih je bilo moč prigrizniti po uradnem delu.

Boštjan Grošelj

Poglej sliko Fotoreportaža, Zasavc,št.2/06, Zagorje, 20.1.2006

Več: klik na tekst desno ob sliki

 

Izbriši sliko

KULTURNI VEČER V BELTINCIH                                                                  Vestnik, 17. 11. 2005

V beltinskem gradu, ki vse bolj postaja center dogajanja raznih kulturnih in drugih prireditev, je bil še en zanimiv kulturi večer. Zanj so poskrbeli kulturniki, člani dveh društev iz Lipovec.

...............Na prireditvi so predstavili tudi pesniško zbirko Franca Cigana Cakija z naslovom Rosenje. Pesniška zbirka je posvečena Izidorju Horvatu - Izaku, pokojnemu slikarju in ustanovitelju lipovske likovne kolonije in je opremljena z njegovimi umetniškimi slikami.  Zbirko sta izdala KUD Lipovci in Društvo Aquila Lipovci, kot 23. po vrsti pa knjiga spada v zbirko knjig proze in poezije Edicije revije Separatio. Spremno besedo oz. strokovno kritiko k zbirki je prispeval Robert Titan Felix, tudi urednik edicije. Poleg nekaj prebranih pesmi iz zbirke so o njej več povedali avtor sam, Robert Titan Felix, mag. Hotimir Tivadar, ki je prireditev tudi povezoval, in Peter Vernik, ki je zbirko oblikoval in naredil izbor Izakovih slik. Na prireditvi je spregovoril tudi Igor Tršar, direkor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za dodatni kulturni program za številne obiskovalce so poskrbeli člani otroške folklorne skupine iz Beltincec in člani Moškega pevskega zbora KUD Lipovci.         

                                                                                                                                                   J. Pi.

                     

Izbriši sliko

Dodaj nov modul
Dodaj nov modul