KUD MARIJ KOGOJ TURJAK


Življenjepis in podatki o skladatelju Mariju Kogoju


Skladatelj Marij Kogoj se je rodil 20. 09. 1892 v Trstu. Oče mu je kmalu umrl, mati pa je družino z več otroki zapustila. Malega Marija so kot občinsko siroto poslali v Kanal ob Soči. V osnovni šoli je njegovo nadarjenost odkrila njegova učiteljica in ko jo je zaključil, so mu omogočili šolanje v Gorici na gimnaziji, vendar pa te šole ni končal. Želel se je posvetiti glasbi, ki ga je povsem prevzela. Zato se je brez denarnih sredstev odpravil študirat na Dunaj na tamkajšnjo glasbeno akademijo. Da se je med študijem lahko preživljal, je moral opravljati težaška dela.


Napočil je čas prve svetovne vojne, z njo pa tudi čas velikih stisk in negotovosti tako za skladatelja, kot tudi za ves slovenski narod. Primorski kraji, od koder je izhajal Marij Kogoj, so bili odtrgani od domovine in tamkajšnji fašizem je nečloveško preganjal zavedne Slovence in uničeval vse kar je bilo slovenskega. To pa je občutil tudi naš skladatelj Marij Kogoj, ko se je preselil v Gorico. Ob koncu prve svetovne vojne je Marij prišel v Ljubljano. Preživljal se je s pisanjem kritik v tedanjih časnikih, in s temi kritikami se je mnogim tudi zameril. Končno je dobil službo v ljubljanski operi kot korepetitor in dirigent. V tem času je mnogo komponiral. Objavil je nekaj samospevov, zborovskih in mladinskih skladb.



 


Leta 1919 se je poročil s tukajšnjo rojakinjo Marijo Podlogar iz Gradeža pri Turjaku, ki je bila šivilja in pevka v zboru ljubljanske opere. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Žena je imela na Gradežu manjšo domačijo, kamor so občasno prihajali. Živel in glasbeno deloval pa je predvsem v Ljubljani. Lepota ter čudovitost pokrajine in okolica Gradeža sta ga privabljali in tudi skladateljsko navdihovali. Na Gradež je v ženino hišico pripeljal tudi klavir. Mnoge svetovno priznane skladbe je ustvaril prav v tem okolju. Med njimi je tudi njegova opera ''Črne maske'', ki so jo v letu 2012, ob 120. obletnici njegovega rojstva dva krat uprizorili (v Mariboru in v Ljubljani) in je bila deležna zelo pohvalnih kritik. Vse njegove skladbe so zahtevna glasbena dela, a ko jih spoznaš in osvojiš, začutiš v njih prepričljiv izraz, ki te vsega prevzame.


Starejši vaščani Gradeža se skladatelja Marija Kogoja še dobro spominjajo, saj so ga pred dobrimi štiridesetimi leti tu pogosto srečevali, kajti v te kraje je prihajal več kot tri desetletja. Videvali so ga tudi, ko je z otroki hodil na kopanje na Rašico.


Kogojeva življenjska pot je bila težka, trnjeva. Bedno otroštvo sirote, nezavidljive glasbene razmere in neprilagodljivost okolju so storili svoje, zato je skladatelj Marij Kogoj kmalu po letu 1930 duševno omagal in zbolel. Umrl je 25. 02. 1956 v Ljubljani. Bil je po krivici skoraj pozabljen. Pred leti pa so se za njegovo življenje in njegova dela začeli zanimati nekateri mlajši skladatelji. Že v začetku 70. let je vas Gradež obiskal prof. sklad. Jakob Jež in sicer skupaj s Marijem Kogojem, sinom skladatelja Kogoja. Prof. sklad. Jakob Jež je bil torej prvi, ki je temeljito pregledal Kogojevo glasbeno zapuščino ter iz nje večinoma prvič posredoval javnosti kar 90 Kogojevih umetniških del. Prof. sklad. Jakob Jež, vsem dobro znan, se je nad tukajšnjo naravo in ljudmi navdušil, tako da že več let živi in ustvarja prav na Gradežu.


V spomin in zaradi priljubljenosti skladatelja med tukajšnjimi domačini in v oddolžitev skladatelju Mariju Kogoju, so Turjaški krajani že 13. 05. 1956, torej slabe 3 mesece po smrti, ustanovili kulturno društvo in ga poimenovali KUD Marij Kogoj – s privolitvijo bližnjih skladateljevih sorodnikov (sina).