ROMSKO DRUŠTVO ROMANO PRALIPE


NEKAJ MALEGA O ZGODOVINI ROMOV

Kot je vsem znano so Romi narod kateri se je odločil, da bo obšel svet in se vrnil nazaj v svojo deželo, ki je ni več. To potovanje se je vleklo dolga stoletja vse do danes. V preteklosti so se razdelili po plemenih in potovali vsak na svojo stran. Zašli so, se izgubili, prvotni namen potovanja je izgubil smisel, niso vedeli več kam. Zavedali so se, da dežele več nimajo. Postali so nomadi nehote. To jih je spremenilo.

Začetek potovanja se je začel približno iz Indije in njene okolice. Določenim se je potovanje končalo v Turčiji, Romuniji, Rusiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji. Nekaterim je uspelo priti do Anglije ali celo Amerike. Preživljali so se s cirkusom, petjem, ženske s plesom, pa tudi z nedopuščenimi deli. Preživeti so morali. Družine so naraščale kar na potovanjih, saj so potovali iz vasi v vas, iz mesta v mesto, iz dežele v deželo. Nikjer niso bili zaželeni. Ljudje so jih imeli za necivilizirane, neizobražene, brez stabilne kulture. Bili so narod brez države in tako tudi narod brez uveljavitve v svetu. 

Ko je v 18. stoletju razhajala črna kuga, so imeli Rome za glavi izvor in prenašalce te grozovite bolezni. Ker so bili Romi nomadi, narod ki se je vedno selil so verjeli, da so tudi glavni krivci za prenos smrtonosnega virusa. Romski narod je veliko pretrpel zaradi svojega načina življenja. V Angliji, Franciji in še ponekod so jih sežigali na grmadah, kamenjali, predvsem odganjali. Oni pa so potovali naprej v upanju, da bodo našli deželo, v kateri se bodo lahko ustalili, uveljavili, kjer bodo njihovi otroci imeli boljše življenje.

Od nekdaj so se preživljali s prodajo ražličnega blaga. Prodajali so to kaj so imeli, kaj so dobili ali celo to kaj so si prilastili. Preživljati so morali svojo družino. Bili so brez poklica, brez zemlje, da bi lahko delali, brez vere, da bi verjeli vanjo. Edina njihova vera je bila vera v družino. Vso otroštvo so jim starši razlagali o pomembnosti družine, da je treba skupaj držati.  To pomeni ne zapustiti družine, čimprej si jo ustvariti, čim večjo, saj je to edina vrlina življenja. To verovanje je tudi pripomoglo k temu, da so njihove družine bile vedno večje. Verjeli so v poglavarja, ki bo najbolj odločal za njih, tudi v 20. stoletju, ponekod tudi danes.

Posamezniki so se v rosnih letih odcepili od svoje družine, se prilagodili načinu življenja in sprejeli vero tiste dežele v kateri so bili, se izobraževali, da bi obstali. Romi so razkropljeni po celem svetu. Med njimi so bogati, revni, dobri, nagajivi, pa tudi taki, kateri še vedno živijo v kolibah in šatorih.      

      Poglej sliko                                                                                            

                                                     Poglej sliko                                                                  

                                                  Poglej sliko