Folklorna skupina Triglav

 

Temeljni cilj folklorne skupine Triglav je ohranjati, večinoma pa poustvarjati slovensko plesno dediščino. Ljudski plesi, ki so jih ljudje na podeželju plesali v obdobju od prve polovice 19. pa do prve polovice 20. stoletja, v različnih odrskih postavitvah zaživijo svoje drugotno, sodobnemu načinu življenja in odrskemu nastopu prirejeno življenje. V mlajši in starejši skupini je združeno preko 40 članov.

Večina odrskih postavitev, ki jih folklorna skupina Triglav prikazuje na nastopih, temelji na plesni dediščini Gorenjske, saj se vodstvo skupine čudi dolžno, da izročilu krajev, od koder prihajajo plesalci, posveča največjo pozornost. Tako je skupini do leta 2004 uspelo ustvariti več kot 15 odrskih postavitev, katerih osnovo predstavljajo plesi, zapisani na Gorenjskem, in 9 odrskih postavitev, ki temeljijo na plesni dediščini Bele Krajine, Prekmurja, Posočja in Štajerske.

 

V odrskih postavitvah folklorne skupine Triglav se prepletajo različni elementi. Osnovo sicer vedno tvorijo ljudski plesi, odrski prikaz pa zaokrožajo drugi segmenti kulture in načina življenja ljudi v preteklih obdobjih. V odrske postavitve so vpete različne šege in navade, obravnavajo pa tudi povsem vsakdanje resnice; kot so npr. odnosi med starejšo in mlajšo generacijo, vloga vaških posebnežev ...

 

Na nastopih so člani folklorne skupine Triglav oblečeni v različne kostume, ki ponazarjajo bodisi pražnji bodisi delovni oblačilni videz kmečkega prebivalstva v različnih krajih in obdobjih.

 

Kostumi so zanimivi predvsem zato, ker so dosledno načrtovani in skrbno izdelani po različnih izpričanih virih o oblačilni kulturi na Slovenskem. Lastniki kostumov, ki ponazarjajo pražnji oblačilni videz na Gorenjskem v prvi polovici in sredini 19. stoletja, so člani sami, poleg tega pa ima društvo v svoji garderobi še več kot 500 različnih in unikatno izdelanih oblačilnih kosov.