Gorenjski plesi

Odrske postavitve gorenjskih plesov

V kostumih, ki prikazujejo pražnji oblačilni videz na Gorenjskem v prvi polovici in sredi 19. stoletja, folklorna skupina skupaj z glasbenim ansamblom in pevsko skupino izvaja program različnih, pogosto vsebinsko zaokroženih odrskih postavitev. Že pred leti sta nastali odrski postavitvi, ki jih še vedno plešemo in jih imenujemo »Vrtec« in »Ohcet«, v zadnjih sezonah pa nastajajo še nove (npr. Bohinjski plesi, Starogorenjski plesi …).

Plese, ki so bili zapisani na Gorenjskem, skupina izvaja tudi v kostumih,ki prikazujejo pražnji oblačilni videz Gorenjcev ob koncu 19. stoletja. Pogosto se odločamo, da v teh kostumih izvajamo odrske postavitve, v katerih je potrebno pokazati nekoliko več ponosa in elegance. Te postavitve kažejo plesno kulturo kmečkega, primestnega in obtrškega prebivalstva ob koncu 19. stoletja, ko se na Gorenjskem zlasti v bližini večjih mest v kulturi in načinu življenja kmečkega prebivalstva kažejo vedno bolj intenzivni vplivi kulture meščanov.

Predpustna veselica v Ratečah

Rateče so majhna vasica, ki leži na skrajnem severozahodnem delu Slovenije. Zaradi odmaknjenosti od večjih centrov ter dolgoletne in že v 19. stoletje segajoče načrtovane skrbi za lokalno dediščino, so se tu ohranile mnoge posebnosti v govoru, petju, plesu, zlasti pa v oblačilni kulturi. Odrska postavitev plesov, ki so bili zapisani v Zgornji Savski dolini, prikazuje predpustno plesno zabavo v Ratečah. Navada je namreč bila, da so se vaških veselic, organiziranih v tednih pred pustom, udeležile tudi maškare, ki so zase zahtevale »solo« ples.

Teritev na Gorenjskem

Setev lanu in njegova obdelava je vse do industrijske revolucije v 19. stoletju predstavljala osnovo za izdelavo oblačil večinskega prebivalstva na Slovenskem. Teritev lanu je sodila med kmečka delovna opravila, ki pa so imela zaradi druženja pogosto tudi praznični značaj. Ob koncu teritve so se tericam, ki so bile znane po tem,da so rade veliko popile in pojedle, skupaj z godci pridružiliše fantje in možje.Veselo plesno razpoloženje so dopolnjevale razne igre, nagajivosti ipd.

Kovači

Kultura delavskega prebivalstva je na Slovenskem bistveno slabše raziskana kot pa kultura kmetov in verjetno je prav tu vzrok, da se slovenske folklorne skupine projektov, ki bi kazali delavsko kulturo skorajda ne lotevajo. Folklorna skupina Triglav je v tem pogledu napravila korak naprej in pripravila odrsko postavitev gorenjskih plesov, v kateri prikazuje delavsko vzdušje v Kropi na t. i. »nag'lnov sm'n« - dan, ko je dekle fantu z nageljnom pokazala svojo naklonjenost..V odrsko postavitev je vključena še oseba vaškega »dobrovoljčka« – Matička, ki zaljubljenemu paru – Tinci in Juriju – zaželi v življenju srečo.